Na vrtu župnijske cerkve Ljubljana Trnovo je Zavod Karitas v letu 2007 začel graditi dom s 60 posteljami ali 3.325 m² ogrevane površine.

Objekt je bil v začetku z energetskega vidika načrtovan klasično - z 12 cm izolacije na stenah, 18 cm na strehi in okna z dvojno klasično zasteklitvijo. Kot  vir toplote in hladu so bile zamišljene 4 plinske peči v kaskado za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter 2 hladilna agregata za hlajenje. Ogrevanje naj bi bilo izvedeno z radiatorji in ventilatorskimi konvektorji, reguliranimi s sobnimi termostati. Prezračevanje je bilo predvideno samo za skupne prostore.

Investitor je podjetju Robotina naročil revizijo in spremembo projekta, na osnovi katere se je odločil korenito spremeniti vire, distribucijo in krmiljenje ogrevanja in hlajenja ter prezračevanje, kot tudi izboljšati izolativnost ovoja stavbe. Danes, ko je objekt končan, je fasada izolirana s 16 cm kamene volne, streha s 25 cm, okna so troslojna s plinskim polnjenjem in elektromotorno krmiljenimi senčili. Vir toplote in hladu je podzemna voda s približno 13°C, katere je v prodnati plasti porečja Gradaščice v izobilju. Ta voda predstavlja idealen vir za pridobivanje toplote za ogrevanje in sanitarno vodo preko toplotnih črpalk voda/voda, kot tudi za pasivno hlajenje v jedru betonskih plošč ter stropu mansarde. Za pregrevanje sistema sanitarne vode proti legioneli in kot varnostni sistem v primeru izpada toplotnih črpalk, je dom priključen tudi na obstoječo plinsko peč starega župnišča, ki je bila krepko predimenzionirana. V vseh sobah in skupnih prostorih ter kapeli in fizioterapiji je talno gretje, le nekateri pomožni prostori imajo stropne konvektorje, ki pa so tudi priključeni na toplotno črpalko. Vezava toplotnih črpalk omogoča izkoriščanje obeh medijev, ki ju pri svojem delovanju nudi: tako poleti pri ogrevanju sanitarne vode nastaja odvečna količina hladne vode. To vodo porabijo prezračevalni sistemi za hlajenje in razvlaževanje zraka. Stroji v pralnici in kuhinji so priključeni na toplo vodo iz toplotne črpalke, tako da z električnimi oz. plinskimi grelci le dogrevajo vodo nad 50°C. Prezračevanje prostorov je izvedeno s 5 centralnimi sistemi z rekuperacijo toplote, kamor so sedaj priključene tudi vse sobe za oskrbovance. Vsa okna so vgrajena po smernicah RAL ter opremljena s senčili, večina z elektromotornimi krmiljenjem, povezanimi v centralni nadzorni sistem. Tako so pozimi odstrta, poleti pa v času velikega osončenja zastrta, seveda v odvisnosti od ure in osončenosti, ki jo sistem meri preko vremenske postaje. Vsaka soba je opremljena z vsaj enim merilnikom temperature in vlage, vse kopalnice imajo svoje senzorje temperature. Vsi sistemi energetike v stavbi so povezani v enoten nadzorni sistem, ki uravnava in usklajuje delovanje posameznih naprav. Ker gre pri sistemu aktivacije betonskega jedra in talnem gretju za izjemno toge sisteme ogrevanja in hlajenja, je temu prilagojen tudi sistem inteligentnih inštalacij, ki poleg trenutnih podatkov iz vremenske postaje uporablja tudi vremensko prognozo, ki jo prejema preko interneta. Upravljanje vseh sistemov poteka v sistemu, ki je preko celotnega objekta povezan z inteligentnim vodilom. Tako so vsi podatki in ukazi mogoči z vsakega mesta, preko interneta ali GSM omrežja, kar zagotavlja izjemno preglednost pri upravljanju, minimalno obremenitev delovne sile, hitrejše odzivne čase vzdrževalcev in s tem krajše čase zastoja v primeru napak.

Z vidika celoletnih vplivov na okolje je sistem samega doma za stare blizu ravnotežja, saj pozimi podzemno vodo delno ohlaja, poleti pa ogreva. Seveda so to le predvidevanja, empirične podatke bo mogoče dobiti šele po preteku prvega leta obratovanja, v katerem bo potekala tudi optimizacija delovanja sistemov v vseh obdobjih leta.

Poleg samega doma je na isti sistem v priključeno tudi ogrevanje župnišča in cerkve, trenutno pa tečejo pogovori in usklajevanja z mestno občino Ljubljana glede ogrevanja bližnje šole in vrtca z istim sistemom. Tam so sicer radiatorji, vendar so izračuni pokazali, da bi se z izboljšanjem ovoja stavb, ki je planirano, znižala potrebna temperatura vode v radiatorjih in bi lahko večino grelne sezone pokrili s toploto iz obnovljivih virov. Vodnjaki in toplotne postaje so že sedaj dimenzionirani na pokrivanje skupnih potreb, vzpostaviti bo treba samo še toplovodno povezavo do vrtca in šole in dograditi toplotne črpalke ter infrastrukturo v šoli in vrtcu.

Ker je investitor za vgradnjo sistemov URE in OVE pridobil kredit pri Ekoskladu in tudi v študijski namen, je v sistem vgrajenih preko 10 kalorimetrov in na dovode električne energije merilniki rabe elektrike. Tako zbrani podatki bodo služili analizi in optimiziranju sistemov. Tako bo mogoče dejansko izmeriti grelno število črpalk in rabo energije po posameznih vejah, kot tudi trenutno, mesečno in letno obremenitev podzemne vode.

Po prvotnem projektu bi dom letno porabil:

Sedaj predvidevamo letno rabo:

Za ogrevanje župnišča in cerkve je bila letna raba plina 9.000 Sm³. Ker župnišče ni nizkoenergijski objekt, ga v obdobju najnižjih temperatur še vedno ogrevamo s plinom, kar pomeni tudi po priključitvi toplotnih črpalk cca 400  Sm³ plina letno. Preostalo toploto pridobimo s toplotnimi črpalkami, za katere porabimo cca 17.000 kWh električne energije.

Emisije CO₂ so tako za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje doma, župnišča in cerkve zmanjšane na manj kot polovico oz. od cca 105.000 kg na 45.000 kg!

Ko bosta na sistem toplotnih črpalk priključena tudi osnovna šola in vrtec Trnovo, kjer je trenutna letna raba plina okoli 115.000 Sm³, bodo emisije CO₂ za vse objekte: dom za stare, župnišče, cerkev, šolo in vrtec od preko 320.000 kg letno zmanjšane na 135.000 kg.